english

Legende in miti


 

Nikjer na Slovenskem ni toliko (ostankov) gradov in graščin kakor v porečju Savinje. Vzroke za to lahko iščemo v več dejstvih. Kot prvo je pomembno poudariti, da je bilo tu do leta 1140 središče Savinjske mejne grofije, da so si veliko posesti pridobili koroški krški škofje, in nenazadnje, da se je na tem območju ustalilo veliko bogatih plemiških rodbin. Med njimi so bili gotovo najpomembnejši mogočni grofje in knezi Celjski.

Gradovi so odraz neke dobe, vendar pa so jih ljudje v različnih obdobjih sprejemali in dojemali povsem različno, saj tudi življenje dobiva vedno nove oblike. Gradovi in graščine so s svojo nenavadno preteklostjo in s svojo nenavadno sedanjostjo  pri ljudeh vedno dražile domišljijo. O njih, predvsem pa o njihovih prebivalcih, so se spletale najrazličnejše zgodbe, ki so jih nato ljudje po spominu pretvarjali in prenašali potomcem, vse do današnjih dni. In ravno zaradi tovrstnih pripovedk in legend o gradovih in njihovih prebivalcih, ki so se ohranile v ljudskem izročilu, lahko še danes (pravljično) podoživljamo preteklost pretežno že grajskih razvalin, ki še vedno drzno in ponosno čepijo na pečinah ter nas opozarjajo na njihovo nekdanjo slavo.

Tako se je spletlo veliko pripovedk in legend o Starem in Spodnjem gradu, grofih in knezih Celjskih, Teharčanih.

Pripovedke in legende prirejene po delu Janka Orožna: Gradovi in graščine v narodnem izročilu ter dokumentarnem filmu Veronika in Friderik (RTV Slovenija, 2008).

MITI IN LEGENDE O STAREM GRADU >>>

PRIPOVEDKE IN LEGENDE O GROFIH IN KNEZIH >>>

Herman II Barbara Celjska Friderik II Celjski Veronika Deseniška Ulrik II

avtor slik: Rudolf Španzel; vir: www.luwigana.si


'